Glavno mesto habsburškega cesarstva je odločilno vplivalo tudi na šolanje obeh pionirjev slovenske arhitekture, Maksa Fabianija in Jožeta Plečnika. V prestolnico države sta prišla v odločilnem času, ko je historizem zamenjala secesija. Fabiani je bil celo eden prvih, ki so moderni slog uvedli v dunajsko arhitekturo. Sodil je med najbolj izobražene in razgledane arhitekte v vsej monarhiji in je zato Ottonu Wagnerju lahko pomagal pri pisanju manifesta Moderne Architektur, ki je postal evangelij vse mlajše generacije avstrijskih stavbenikov. Enako pomemben delež je v tem procesu igral tudi nekaj let mlajši in bolj zadržani Plečnik, ki je z izredno nadarjenostjo in pridnostjo postal up dunajske avantgarde. Zanj je bil odločilen naslon na teorijo nemškega arhitekta Gottfrieda Semperja, na temelju katerega je delovala Wagnerjeva šola. Pri tem je treba poudariti, da na Dunaju ni šlo za revolucijo, ampak so nove ideje nastajale s prekvašenjem ali bolje rečeno, z modernizacijo klasične umetnosti. V tem je bil Plečnik nedosegljivi mojster. Poudarek bo predvsem na stavbah, ki sta jih na Dunaju postavila Fabiani in Plečnik in z njimi tudi slovensko arhitekturo dvignila v središče evropskega dogajanja.
Predavanje bo v četrtek, 6. junija 2013, ob 19.30 na Filozofski fakulteti (predavalnica 343).
Damjan Prelovšek je na ljubljanski Filozofski fakulteti študiral umetnostno zgodovino in zgodovino. Diplomiral je leta 1970. V šolskem letu 1969/70 se je s pomočjo Herderjeve štipendije izpopolnjeval na Dunaju. Leta 1971 se je zaposlil na tedanjem Umetnostnozgodovinskem inštitutu pri SAZU. Leta 1977 je na Ljubljanski univerzi doktoriral. V letih 1990, 1991 in 1996 je kot gostujoči profesor učil na univerzi v Salzburgu. V letih 1998 do 2003 je bil veleposlanik v Pragi. Od leta 1993 je član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu. V letih 2006-2008 je bil generalni direktor Direktorata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo. Leta 2008 so mu na Visoki šoli za oblikovanje v Pragi podelili častni doktorat.