Dunaj - oder slovenskih glasbenikov
Dunaj je bil za slovenske glasbenike geografsko in kulturno najbližje središče, v katerem si je lahko prebivalec slovenskih dežel pridobil vrhunsko glasbeno izobrazbo. Seznam dunajskih študentov s slovenskega etničnega ozemlja se bere kot kdo-je-kdo slovenske glasbe prvih desetletij 20. stoletja: Josip Mantuani, Risto Savin, Josip Čerin, Matej Hubad, Karel Jeraj, Anton Lajovic, Gojmir Krek, Stanko Premrl, Julij Betetto, Anton Trost, Josip Rijavec in Marij Kogoj so le nekateri izmed njih.
Vsem je bilo skupno, da so v donavski metropoli nabirali znanje, ki jim je bilo v provincialni odmaknjenosti slovenskih dežel nedosegljivo. Popolnoma različne poti pa so ubirali na svoji kasnejši poklicni poti. Mnogi izmed njih so postali dediči in sooblikovalci glasbene kulture v pomembnem vozlišču, ki je narekovalo poti razvoja evropske glasbene kulture. Nekateri so se vračali v domovino ter poskušali raven tamkajšnje glasbene kulture približati velikim vzorom. Tretji pa so se v bojevitem sovraštvu do vsega staroavstrijskega zatekali k utopičnemu nacionalizmu, ki je - deloma tudi zaradi politične všečnosti - dodobra iznakazil slovensko glasbeno kulturo.
Predavanje bo v četrtek, 6. decembra 2012, ob 19:30 na Filozofski fakulteti (predavalnica 343)
Dunaj je bil za slovenske glasbenike geografsko in kulturno najbližje središče, v katerem si je lahko prebivalec slovenskih dežel pridobil vrhunsko glasbeno izobrazbo. Seznam dunajskih študentov s slovenskega etničnega ozemlja se bere kot kdo-je-kdo slovenske glasbe prvih desetletij 20. stoletja: Josip Mantuani, Risto Savin, Josip Čerin, Matej Hubad, Karel Jeraj, Anton Lajovic, Gojmir Krek, Stanko Premrl, Julij Betetto, Anton Trost, Josip Rijavec in Marij Kogoj so le nekateri izmed njih.
Vsem je bilo skupno, da so v donavski metropoli nabirali znanje, ki jim je bilo v provincialni odmaknjenosti slovenskih dežel nedosegljivo. Popolnoma različne poti pa so ubirali na svoji kasnejši poklicni poti. Mnogi izmed njih so postali dediči in sooblikovalci glasbene kulture v pomembnem vozlišču, ki je narekovalo poti razvoja evropske glasbene kulture. Nekateri so se vračali v domovino ter poskušali raven tamkajšnje glasbene kulture približati velikim vzorom. Tretji pa so se v bojevitem sovraštvu do vsega staroavstrijskega zatekali k utopičnemu nacionalizmu, ki je - deloma tudi zaradi politične všečnosti - dodobra iznakazil slovensko glasbeno kulturo.
Predavanje bo v četrtek, 6. decembra 2012, ob 19:30 na Filozofski fakulteti (predavalnica 343)
Aleš Nagode je diplomiral (1991), magistriral (1995, Šest latinskih maš Venčeslava Wratnyja) in doktoriral (1997, Cecilijanizem na Slovenskem, kot glasbeno, kulturno in družbeno vprašanje) na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od marca do decembra 1992 je bil zaposlen kot organizator pri Slovenskem komornem zboru, od 1993 je bil mladi raziskovalec na Muzikološkem institutu ZRC SAZU, od 1995 asistent, od 1998 pa docent na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete. Od leta 2002 do 2010 je bil član Sveta za humanistiko ARRS, od leta 2004 do 2008 pa predstojnik Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Pri svojem raziskovalnem delu se je posvečal predvsem vprašanjem slovenske cerkvene glasbe 18. in 19. stoletja.